Ljudje smo vsak dan z nekom v kontaktu. Le redko ali redki se odmikajo ljudem in njihovi prisotnosti. V bistvu ljudje veljamo za zelo družabna bitja, ker nekako potrebujemo medsebojno interakcijo, pozornost in stik.

Če se za trenutek ozremo na svoja življenja lahko sami pri sebi te trditve tudi potrdimo, kajne?

Punce se rade crkljamo, fantje pa iščejo stik na malce drugačen način 😉 Vsem pa je enaka ena stvar. Vsi imamo radi pozornost in potrditev skozi katero si interpretiramo ljubezen.

Ljubezeeeen. Vsi jo poznamo. V bistvu pa samo bolj razumemo, da obstaja. Le redko jo zaznamo ali z njo tudi delujemo. Čeprav je ljubezen osnovno čustvo vsakega človeka imamo izrazov za ljubezen najmanj. Zanimivo kajne?

Na severu med Inuiti imajo okoli 50 izrazov za sneg. Verjetno si ta trenutek ne predstavljate kako si lahko izmislijo toliko izrazov za eno agregatno stanje vode, a tako je. Takrat, ko je v našem življenju 1 stvar zelo pogosta in se kaže v različnih »barvah« jim lahko dajemo različna imena.  Koliko različnih izrazov za ljubezen poznamo? In koliko za žalost? Hitro ugotovimo, da imamo precej več izrazov za žalost kot pa za ljubezen.

Morda jo tako obupano iščemo ravno zato, ker je imamo tako malo oziroma jo tako slabo razumemo in izkušamo, da je niti ne razumemo.

Ljubezen in pozornost se niti danes ne uvršča med temeljne človekove potrebe kljub temu, da sta vsaj 2 znana eksperimeenta dokazala nasprotno.

V 13. Stoletju je bil Kralj Frederik 2 radoveden, kakšen jezik bi govorili otroci, s katerimi odrasli ne bi govorili. Tako je negovalkam in medicinskim sestram naročil, da otroke lahko hranijo in čistijo, ne smejo pa se z njimi pogovarjati ali kakorkoli drugače navezovati stik.

Enak eksperiment so leta 1944 izvedli Američani s 40 novorojenčki. Negovalkam otrok je bilo naročeno, da dojenčke lahko nahranijo, previjejo in skopajo, nikakor pa se ne smejo z njimi pogovarjati, se jim smejati, jih gledati v oči ali kakorkoli spodbujati interakcijo z dojenčkom. Zanimalo jih je ali je dovolj, če pri otroku zadostujejo samo primarne potrebe brez pozornosti in ljubezni.

Ameriški eksperiment so ukini po 4 mesecih saj je do takrat umrla že polovica novorojenčkov. Umrli so brez znakov kakršnih koli znakov bolezni. Vsem pa je bilo enako, da so nekaj dni pred smrtjo opustili vsako upanje za interakcijo. Postali so oddaljeni in odsotni kar je nakazovalo, da so enostavno obupali nad življenjem. (vir: https://stpauls.vxcommunity.com/Issue/us-experiment-on-infants-withholding-affection/13213)

Grozljiv eksperiment je že takrat dokazal, da otroci za normalen fizičen in čustven razvoj potrebujejo tudi pozornost in ljubezen. Pomanjkanje le tega pa se definitivno odraža tudi v odrasli dobi. Ljubezen in pozornost iščemo na zelo različne načine in skrajni čas bi že bil, da se to uvrsti v temeljne človekove potrebe.

V enem izmed prebranih člankov o Frederikovem eksperimentu, je avtor zelo lepo zaključil svoj članek.

» Bog je ljubezen. (1. Janezovo 4:8)

Bog je ustvaril človeka po svoji podobi (Geneza 1:27)

Skrivnost je rešena!«

In ne morem se strinjati bolj <3