JOGA

Joga je skupek fizične, mentalne in spiritualne prakse ali discipline, katere izvor prihaja iz območja današnje Indije.  Beseda joga izhaja iz sanskrsta besede “yui”, ki pomeni združiti, asociirati ali sinhronizirati misli, besede in aktivnost v popolno in harmonično delovanje, kjer bi govorili točno to kar si mislimo in delali točno toliko kot bi govorili. Poslanstvo joge je, da se naš materialni jaz zopet združi ali se vsaj približa našemu višjemu jazu s pomočjo različnih jogijskih disciplin, ki jih je Patanjali v svojih Joga sutrah omenil z besedami Aštanga joga, kar pomeni osem poti do samorealizacije. Vsaka izmed poti je usmerjena v svojo kategorijo in je za iskalca resnice zelo pomembno, da se jih loteva počasi eno za drugo, saj dobro vemo, da najboljše stavbe stojijo na zelo dobrih temeljih.

Yama, niyama, asana, pranayama, pratyahara, dharana, dhyana in samadhy predstavlja 8 krakov oz. osem poti do samorealizacije, njihov namen pa je opisan v nadaljevanju.

YAMA

Ahimsa = nenasilje do svojega telesa in uma ter nenasilje do telesa in uma vseh živih bitij.

Satya = resnicoljubnost. Govoriti resnico in jo tudi odprto sprejemati od drugih.

Asteya = ne-kraja. Pošteno življenje brez prilaščanja in okoriščanja na nepošten način.

Brahmacharya = vzdržnost naših čutil, ki nas vedno zavajajo in vodijo do prekomernega uživanja. Kar pa ne pomeni, da ne smemo uživati, vendar da se ob uživanju primeren čas ustavimo in vodimo življenje z razumom in ne s čutili.

Aparigraha = nepohlep. Aparigraha je mentalno stanje kjer ne čutimo želj po kakršnemkoli prekomernemu okoriščanju, da v življenju vzamemo le toliko kolikor resnično potrebujemo. Pohlep nas vodi k tesnobi, strahu pred izgubo, jezi, sovraštvu, neresnici in kraji.. Aparigraga temu naredi konec in vzpostavi mir in zadovoljstvo.

NIYAMA

Shaucha = čistost, tako zunanja kot notranja. Skrbeti za svoje fizično in duhovno telo, da pazimo kaj vnašamo vase, kako hranimo svoje fizično telo in čemu izpostavljamo svoj um.

Santosha = zadovoljstvo v vseh trenutkih, tudi slabih, da v vsaki stvari vidimo nekaj dobrega.

Tapas = samodisciplina ali praksa, ki zajema fizično ali mentalno telo. Fizični tapas je močnejši kot pa mentalni tapas. Fizično telo bo že lahko preneslo ekstremne fizične občutke, ampak bo težko preneslo čustvene zbadljivke, zaradi katerih lahko v jezi eksplodiramo.

Swadhyaya = samoučenje, ki pa ne predstavlja učenja, ne vem kakšnih literarnih del, ampak učenje odgovorov na preprosto vprašanje “Kdo sem jaz?”

Ishwara pranidhana = samopredaja in povezava z Bogom. Praksa Ishware zahteva, da se vsaj enkrat na dan zavemo, da poleg nas obstaja veliko večja energija, ki ima močan vpliv in ureja pot našega življenja.

ASANA

Asana predstavlja fizično prakso telesa in je najbolj poznana jogijska praksa za tiste, ki se še niso spoznali z ostalimi osmimi potmi Patanjalijevih Joga suter. Asana je površinsko odgovorna za krepitev fizičnega telesa, v globjem pomenu pa je njena naloga umiritev uma in raziskovanje svojega notranjega občutka, kjer spoznavamo sebe na globji ravni. V svetu kjer je najprej predstavljeno in najbolj resnično vse kar je fizično, se tudi opozovanje nevidnega prične preko fizičnih vaj. Asane naša telesa spravijo v neprijetne položaje, kjer čutimo mišice, ki sploh nismo vedeli, da obstajajo in takrat jim lahko namenimo svojo pozornost. Po vadbi se pri sproščanju še vedno poznajo občutki vadbe in tega občutka se naša pozornost lahko prime, preden se do konca sproščanja spet razblini in izgine. Redna praksa asan, nas nauči kako pozornost obrnemo k sebi in svojim občutkom.

PRANAYAMA

Pranajama označuje kontroliranje in usmerjanje diha. Poganja vseživljenjsko energijo po telesu s pomočjo dihalnih tehnik, ki jih izvajamo pred ali po fizični praksi. S pomočjo osredotočanja dihanja v svojem telesu premikamo energijske napetosti in jih spravimo v pogon. Takrat, ko neka napetost obstane v telesu in jo z dihanjem ne spravimo v tek, se tam zakorenini in ostane. Kasneje, ko bomo v življenju naleteli na podobne situacije se ta bolečinska telesa aktivirajo in nam povzročajo neprijetne občutke. Pranayama nas uči nadzorovati dih in ga s pomočjo asan obdržati aktivnega tudi v stresnih trenutkih.

PRATYAHARA

Umik čutov od zunanjega sveta nazaj k sebi, na pravilno mesto. Jemo takrat, ko moramo jesti, ne takrat ko se nam zljubi nekaj mleti. Poiščemo počitek takrat, ko naše telo začuti potrebo po počitku, ne takrat ko bo zastavljeno delo dokončano. Pratyahara opazuje dogajanje znotraj telesa in nas vodi po pravi poti, da si vzamemo le toliko kolikor je za nas dovolj, ne toliko kot drugi mislijo, da smo mi sposobni narediti, pojesti, zadrževati in tolerirati. Praksa pratyahare nam skrajša pot do sebe, da do svojih občutkov dostopamo takoj, ko si to želimo.

DHARANA

Popolna koncentracija in notranje zavedanje. Sposobnost zadrževanja pozornosti samo na enem predmetu. Opazujemo predmet in vse okoli tistega predmeta postane megleno, naše misli so sproščene in um je umirjen.

DHYANA

Predanost, meditacija k božanskemu in popolna kontemplacija. Namesto, da opazujemo in se soredotočamo na predmet, postanemo ta predmet. Samo preko dharane se lahko izvede dhyana.

SAMADHY

Združenje z božanskim. Telo in čutila spita, popolnoma mirna, čisto nasprotje stanja uma, ki je popolnoma zbujen in pozoren. Samadhy je stanje nad zavestjo, ni praksa ampak STANJE.

RAZPOLOŽLJIVE VADBE JOGE

Jin in jang predstavljata naš svet dualnosti, kjer se energije premikajo in nadvaladjo, enkrat ena drugič druga. Predstavlja dve čisto nasprotni polarnosti v popolni harmoniji in ravnovesju. Prikazuje prepletanje dveh, ki v sebi nosita energijo nasprotnega pola in tudi, če sta si še tako različna, sta v bistvu skupaj eno.

Jin je temna plat simbola s svetlo piko. Predstavlja luno, žensko energijo v naravi, pasivnost, negativnost, temo in intuicijo.

Jang je svetel del simbola s temno piko. Predstavlja sonce, moško energijo v naravi, materijo, moč, aktivnost in prizemljenost.

Ne jin ne jang, nista slaba ne dobra, oba samo sta in obstajata, vsak trenutek v vsakem izmed nas. Ali sta uravnovešena pa je vprašanje samo za nas.

JIN JOGA

janu sirsasana

Jin je tista nežna energija, komaj zaznavna, nežna, mehka in krhka kot cvetlica. Predstavlja mir in sproščenost in če bi jo želeli opisati z jogijskimi gunami bi rekli, da je Jin čisti Tamas, ki nima volje, je pristranski in dogajanje okoli sebe raje opazuje, kot da bi v njem sodeloval.

Jin joga:

  • izboljšuje telesno počutje
  • uči pravilno dihanje in usmerjanje diha
  • krepi zavedanje telesa in prisotnost duha
  • opazuje moč pozornosti in osredotočanja
  • opušča nadzor in se predaja položajem
  • vadi čuječnost
  • prakticira meditacijo
  • prekrvavi in namaže sklepe
  • odpravlja napetosti in stres
  • povrne ravnovesje v telo
  • je balzam za našo dušo in telo

JANG JOGA

anjaneyasana

Jang je nenehno delovanje materije, konstantno gibanje energije in moči. Je vse tisto, kar Jin ni. Jang ni umirjen, ni sproščen in ni enostaven. Za dosego svojega  cilja si izbere težjo pot, po kateri bo prišel do najboljših rezultatov. Jang je neusmiljena želja po izboljšanju ne glede na ceno, saj si njegova narava vedno želi biti in obstati na vrhu, ker je samo on največji in najmočnejši.

Jang joga:

  • izboljša vzdržljivost
  • deluje na moč
  • poviša življenjsko energijo
  • s potenjem razstruplja telo
  • uravnoveša gibanje in dihanje
  • vzpostavi harmonijo v telesu
  • sprošča napetosti
  • porablja kalorije

JOGA ZA OTROKE

JOGA ZA OTROKE

Stresno življenje odraslih je na žalost privedlo do stresnega življenja naših najmlajših. Jah, časi so se spremenili in z njimi se spreminjamo tudi ljudje, zato je primerno, da v današnjem času otrokom ponudimo različne možnosti vadbe. Recimo, netekmovalne.

Joga za otroke:

  • krepi psihofizične sposobnosti
  • trenira motorične sposobnosti
  • pomaga razumeti osredotočenost in čuječnost
  • spodbuja otrokovo samozavedanje
  • gradi otrokovo samozavest
  • uči pravilnega dihanja
  • sposobnost umiritve in premagovanje stresa
  • uči osnove koncentracije in meditacije

JOGA ZA STARŠE IN OTROKE

JOGA ZA STARŠE IN OTROKE

Pri vstopu v starševstvo se vsak starš spopade s težavo pomanjkanja prostega časa. Skrb za vse stvari, ki jih “moramo” storiti nam vzame vse preveč časa, ta kratko pa skoraj vedno potegnejo otroci in partner.

Joga za starše in otroke:

  • povezuje starša z otrokom
  • neguje njun odnos
  • ustvarja stik med staršem in otrokom
  • otroku nudi udobje pri raziskovanju gibanja
  • pomaga otroku razumeti pomembnost dihanja
  • razvija psihosocialen razvoj otroka
  • spodbuja motorične sposobnosti otroka